modul3

Leto 1995, Archicad 4.55, Windows NT. Računalniki so bili glasni, monitorji globoki skoraj pol metra, program pa je znal hitro pokazati, kdo je glavni. Pozabljeno shranjevanje projekta je postalo zelo osebna lekcija o minljivosti podatkov, zato še danes pritisnem Ctrl+S pogosteje, kot je verjetno potrebno. Na začetku sem risal digitalne zidove z občutkom, da sestavljam vesoljsko postajo. Vsaka pravilno postavljena odprtina je bila majhna zmaga. Prehod v 3D pa skoraj ceremonialni trenutek: po kliku je ostalo dovolj časa za razmislek o sedanjosti, medtem ko je računalnik preračunaval prihodnost. Toda zid ni bil več samo dvojna črta. Bil je element modela. Vrata niso bila več simbol, ampak objekt s podatki, merami in občasno tudi z lastnim mnenjem. Takrat sem začel razumeti, da ne rišem le načrtov, ampak gradim model, iz katerega načrti nastajajo sami od sebe. Skoraj. V vsem tem času se je skupaj s programom spreminjal tudi način projektiranja. Model je dobival vedno več nalog: iz njega so nastajali tlorisi, prerezi, fasade, popisi in datoteke za predajo. Projektiranje je postajalo tudi organiziranje informacij in razvoj dokumentacije v povezavi z modelom. Nato so prišli skupni modeli in BIMcloud. S tem je izginila še zadnja iluzija, da ima en človek nad projektom popoln nadzor. Nekdo je vedno premaknil os, zaklenil element ali izbrisal nekaj, kar »zagotovo ni bilo pomembno«. Toda prav takšno sodelovanje je zahtevalo jasnejšo organizacijo modela, odgovornosti in informacij. S prvimi resnejšimi izmenjavami modelov je prišel IFC. Na papirju skupni jezik, v praksi pa včasih diplomatski sporazum med programi, ki se formalno razumejo nekoliko bolje kot dejansko. Kljub temu je postalo mogoče modele različnih strok povezovati, primerjati in uporabljati kot zanesljivejšo osnovo za skupno delo. Danes model ni več samo tridimenzionalni prikaz stavbe. Je vir dokumentacije, podatkov in komunikacije med udeleženci projekta. Pri zahtevnem projektu zato ne odloča več samo, kaj program zmore. Pretehta dobra organizacija dela. In modela. Ko pogledam nazaj, vidim, da se nisem učil samo uporabe Archicada. Skupaj z njim sem spremljal razvoj načina projektiranja — od prvih digitalnih zidov do modelov, iz katerih nastajajo usklajeni načrti, informacije in datoteke za predajo. Program se je vmes zelo spremenil. Tudi projektiranje se je. Refleksni Ctrl+S pa ostaja.